»Letos bi rad tekel 1:48,0. Omenjeni cilj bom težko uresničil, saj sem bil tri mesece odsoten s treningov, prestal sem operacijo, pa še bolan sem bil …, a počasi se vračam,« je povedal dijak Srednje šole za farmacijo. No, Rudolf je že konec julija, dober mesec po srednješolskem prvenstvu, nastopil na mladinskem evropskem prvenstvu v Tallinu in osvojil srebrno medaljo na 800 m s časom 1:47,73. Takšne uvrstitve in tako kakovostnega dosežka v slovenski atletiki v njegovih letih ni dosegel še nihče. Žan je maja dopolnil 18 let.
Tekma in dosežek v Tallinu sta presenetila tako atleta kot trenerja: »S trenerjem sva vse stavila na finiš, v katerem sem močan, a da se bo tek razpletel s hitrim tempom, tega si s trenerjem nisva predstavljala. V finalu so po prvem krogu začeli konkurenti zaostajati drug za drugim. Francoz Bosser (1:47,14) je pobegnil v začetku drugega kroga in ker nismo takoj reagirali, smo ga lovili vseh zadnjih 300 metrov. Presenetil sem samega sebe, predvsem pa sem bil svojega dosežka zelo vesel,« je dejal Žan, ki se mu je z uspešnim nastopom v Estoniji v življenju marsikaj spremenilo. Sanje, da bi ujel normo B za olimpijski nastop za prihodnje leto v Londonu, so se približale uresničitvi in tako bo Žan zdaj vse svoje moči vložil v trening. »Seveda ne bom zanemaril šole, a bom vendarle skušal ujeti priložnost in se uvrstiti med udeležence olimpijskih iger. Normo za prihodnje člansko EP na 800 m sem že dosegel. Zanašam se tudi na to, da imajo na naši šoli razumevanje za športnike. Z učitelji se bom lahko vse dogovoril,« je optimistično povedal četrtošolec, ki trenira pri Svijetlanu Vujasinu.
Po Tallinu so se želje atleta in trenerja povzpele: »S trenerjem ugotavljava, da imava še rezervo in da bi lahko sezono 2011 končala z dosežkom 1:47,0. Zdaj iščeva kak kakovosten miting v Italiji, v Španiji me čaka klubsko mladinsko evropsko prvenstvo, v Sarajevu pa bo zanimivo tekmovanje Miting prijateljstva. Tam bo za tempo najbrž poskrbel Jan Petrač, sam pa upam, da bom prav v Sarajevu ujel zaželeni izid,« pravi Žan, ki ne bi imel nič proti teku na 1500 m, na katerem cilja na dosežek pod 3:53,0, ali pa na 1000 m, kjer ga mika državni mladinski rekord. Ni pa bil prepričan, če se bo udeležil maratona za srednješolce, a se obveznosti do šole ni izognil. Zmagal je tudi na LM.
Žan se – tako kot mnogo njegovih športnih vrstnikov – spogleduje s študijem na Fakulteti za šport v Ljubljani: »Imam tudi ponudbe za študij v ZDA, ampak to je zame predaleč. S trenerjem sem zadovoljen, veliko je naredil zame in tudi zato me ne mika, da bi vse obrnil na glavo,« je povedal atlet, ki ga letos čaka še nekaj tekmovanj, saj želi svoj dosežek na 800 m izboljšati še za nekaj stotink.
Ja, za Žana Rudolfa bi težko dejali, da je značilni predstavnik mladega rodu, ki jim pravi »generacija Windows«, saj dejavnost v vzdržljivostnem športu pač ni njihova vrlina. No, Žan je družaben, rad je v družbi, včasih zavijejo tudi v kino, seveda v Kolosej, to pa pomeni, da si radi privoščijo kakšen slasten grižljaj v McDonaldsu. »Rad imam hitro pripravljeno hrano,« pravi atlet, ki meni, da ta ameriška značilnost še ne pomeni, da bi bil kaj bližje študiju v ZDA. In še zanimivost – Žan je užival v Tallinu, zatrjuje, da je čudovito mesto in da bi tam lahko živel. Moti ga sicer visoki geografski položaj prestolnice Estonije. Seveda, kako ne bi imel dobrega občutka za mesto svojega največjega športnega uspeha. Morda pa si bo Žan že v bližnji prihodnosti zaželel tudi življenja v Londonu. Kdo ve?