... Vsaka tekma je zgodba zase in Ljubljančani imenitnega uspeha Štajercev niso upoštevali, tako da so nogometni nasprotniki s severne strani Trojan pač plačali dolg na svojo utrujenost in še na kaj … Pravzaprav nič nenavadnega, če ne bi bil na tem večnem derbiju, kot ga naslavljajo novinarji, odigran še en polčas – na tribuni. Rakete, prostaško skandiranje, uničevanje stolov, pretep s policisti …

Zanimiv je bil komentar znanega Z. Z., da dogajanje ni nič posebnega, saj da tudi Ljubljančani v Mariboru temeljito opravijo svoje razdiralno delo. Sprevrženost takega razmišljanja je očitno iz politike, v kateri je najbolj preprost argument za lumparijo, da so predhodniki pač počeli isto. Logika je torej taka: če krade nekdo drug, je kraja dovoljena tudi nam. Ta vzorec je zelo hitro prenesti tudi v šolo, saj je hitro pri roki razmišljanje, kot je npr.: nasprotnik igra zelo grobo (nepošteno, s starejšimi igralci …), torej lahko tako postopamo še mi.

Ves čas pričakujem, kdaj se bodo lotili te težave na pravem mestu. V razmislek: v češki prvi ligi na stadionu med tekmo uraduje sodnik za prekrške, ki kar med tekmo izreka kazni za necivilizirana dejanja gledalcev. Ne mislite si, da njihova policija po izreku kazni »prekrškarjev« ne odpelje na pravo mesto. Trideset let star ukrep mestnih oblasti v Muenchnu drži še danes – hujši izgredniki se morajo eno uro pred tekmo zvezne lige javiti na policiji, ki jih pripre in izpusti eno uro po koncu tekme. No, zanimivo je, da še nikoli nisem slišal, da bi kakšen novinar ocenil neustrezne komentarje gospoda Z. Z., ki je javna oseba. Res, Z. Z. je bil izvrsten nogometaš, danes pa opravlja neko povsem drugo delo in mu zato tako razmišljanje ne more biti v čast.

Ekscesi se preslikavajo na vse ravni, tudi na šolska tekmovanja. Zato bi morali biti organizatorji, zlasti učitelji športne vzgoje, v šoli in med šolskimi tekmami zelo pozorni na pretirane izraze jeze, veselja, žalosti in besa ter tako obnašanje ustrezno komentirati ter tudi ukrepati. Ne verjamem, da mora biti v osnovni šoli vsaka tekma vojna in da po končani tekmi niso zakopane vse zamere z igrišča. Tudi zato, ker so ti šolarji zdaj sicer nasprotniki, morda pa so na naslednji stopnji celo soigralci v neki klubski ekipi ali prijatelji s ceste, iz pevskega zbora itd. Morda je tako razmišljanje za koga starinsko, a menim, da je samo tako možno obdržati skozi šport tudi dobre medsebojne odnose. Sam z igrišča nisem v življenje prenesel nobene zamere, nasprotno, zadržal sem prijateljske odnose z vsemi, s katerimi sem se v mnogih letih na mnogih tekmah srečeval v dresu nasprotnih barv.

Športna tekma mora biti dogodek, ki se ga poleg tekmovalcev udeležujejo vsi, ki imajo radi šport. Če to drži, bomo sčasoma ob igrišču videvali tudi družine z otroki, ki jim ne bo težko žrtvovati nekaj časa za ogled športnega dogodka.

Seveda se moram zaustaviti tudi pri EP v košarki, še posebno zato, ker sem vse življenje pri tem športu. Izidi tekem in dogajanja na igrišču govorijo sami zase, žal pa so komentarji poklicnih novinarjev pogosto pod ravnijo dogodka. Vsi imajo načelno zelo kakovostne strokovne sodelavce, ki imajo vse strokovne reference, pa mnogokrat premalo besede pri prenosu. Tudi v studiu mora novinar znati prisluhniti svojemu gostu in le redki si lahko dovolijo vpričo takih avtoritet vsiljevati svoje sodbe. Tudi pri analizi tekme ali dogodka si novinar marsikdaj vzame preveč besede in žal ne izkoristi prisotnosti vrhunskega trenerja za mikrofonom. Pogrešal sem več objektivne kritičnosti, pri kateri novinar ne jemlje veljave nasprotni ekipi in se ne obnaša navijaško. EP v košarki je bilo veliko tekmovanje, prvič je sodelovalo 24 ekip, in potek tekmovanja je dokazal, da znajo igrati košarko po vsej Evropi. Ogledal sem si prenos več tekem na nemški televiziji, kjer je bila mešanica podatkov, strokovnih in onih drugih (zakulisje), posredovanih s toliko občutka in navdušenja, da bi takšen slog priporočal našim komentatorjem. Nedvomno se tuji komentatorji tudi bolj zavedajo, da so gledalci pred televizijo, ne pa ob radiu.

Šolsko leto se je začelo in z njim mnoga šolska tekmovanja. Vem, da bodo učitelji znali obdržati hladno glavo tudi takrat, ko se bo kri približala vrelišču. To je tudi njihova naloga. Vsi, ki ste se odločili delati na daljši rok, pa boste morda imeli srečo, da boste svoje nekdanje učence lahko občudovali tudi na televiziji. To je prijeten trenutek, ki pa ne sme zamegliti našega cilja, v katerega bistvo je – množica mladih, ki jim je treba privzgojiti navdušenje za šport za vse življenje.