domov
kontakti
kazalo

 
Cilka Sadar, ŠD Nič lažjega, svetovna mladinska prvakinja v snežnem žlebu
26.08.2010

Cilka Sadar, uspešna maturantka z Gimnazije Bežigrad, je na mladinskem svetovnem prvenstvu v Cardroni na Novi Zelandiji osvojila naslov mladinske svetovne prvakinje v snežnem žlebu.
 
Svetovna mladinska prvakinja v snežnem kanalu
Cilka Sadar
Cilka Sadar
Sadarjeva, sicer 17. z olimpijskih iger v Vancouvru 2010, se je uveljavila ob koncu v zadnje sezone pred nastopom na OI v svetovnem pokalu. Za dobro ozračje v slovenski ekipi na MSP je z 2. mestom že pred Cilko poskrbela Urška Pribošič v disciplini slopestyle. Slovenska deskarka je za svoja nastopa na MSP 2010 prejela 360 točk, sledita domačinka Rebecca Sinclair (288) in Japonka Matsumoto Haruna (216). Cilka, ki se sicer spogleduje z arhitekturo in oblikovanjem, dejavnostjo, ki je doma v družini, je zadnji dve leti povsem v svojem športu, tako da poletja preživlja na južni polobli.

Ne tako davno tega smo jo predstavili v Športu mladih. Takrat je dejala: »Rada rišem, a se zavedam, da tega ne počnem dovolj, in da bi morala to spretnost bolj izpopolnjevati.« Menila je, da mora biti nekaj umetniške note tudi pri deskanju v snežnem kanalu. Seveda je pri deskanju tudi nekaj subkulture ali kakorkoli že temu rečemo. Vsak tekmovalec mora imeti zaradi sodnikov prepoznavni slog. »Ko skušaš v snežnem kanalu izpeljati šest likov, po tri na vsaki strani snežnega kanala, je tako, kot bi bil na razstavi. Med nastopom moraš pokazati nekaj svojega, po čemer te bodo ocenjevalci prepoznali,« skuša Cilka razložiti nerazložljivo in tudi v njeni razlagi je nekaj umetniškega, saj je zelo natančno niti ne zanima, kako poteka ocenjevanje. Ve, da se tam nekje skriva šest sodnikov, ki ocenijo nastop od 0 do 10 točk, a zanjo je dovolj , da ve, da se mora spustiti v snežni kanal in odpeljati svoj tek – pravi mu run-, v pravem ritmu, da morajo biti liki zahtevni, predvsem pa morajo biti v nekem sozvočju s podobo Cilke Sadar. »Celotna vožnja mora biti uravnotežena. Slabo bi bilo, če bi bil prvi skok visok in pod nebo, drugi pa zato precej slabši. Pri vsakem skoku moraš prijeti desko na različnih mesti in vselej drugače. Na eni tekmi dajejo sodniki prednost težavnosti, na drugi spet višini in ritmu,« je razložila svetovna mladinska prvakinja že pred časom.

avtor: Niko Slana
foto: Niko Slana