domov
kontakti
kazalo

 
Tadej Bratina, OŠ Bojana Ilicha, Maribor
26.10.2010

Učenec 9. razreda je bil motor v šolski ekipi Osnovne šole Bojana Ilicaha, ki je z uspehom nastopila na šolskem državnem prvenstvu v odbojki na pesku v Kanalu. Soigralce je spodbujal od zmage do zmage. Tadej, član OK Maribor, si je referenco za ta položaj pridobil na klubskem državnem prvenstvu v odbojki na pesku, kjer je v kategoriji U-16 in s soigralcem Nejcem Zidarjem povzpel med najboljše v državi. Štiri leta je nabiral izkušnje pri trenerju Alenu Krajncu, dve leti je bil v odbojkarski šoli Andreja Terzerja, zadnje leto pa igra v ekipi, ki jo vodi Zdravko Obersnel.
 
S pogledom - v prihodnost
Tadej bratina, na šolskem DP v odbojki na pesku
Tadej bratina, na šolskem DP v odbojki na pesku
Ste zelo dobra ekipa. Kako to?
»Smo, zato ker igramo skupaj že osmo leto in smo zelo uigrani. Res, že od nekdaj igramo skupaj.«
Ti je bilo šolsko prvenstvo všeč?
»Seveda. Nihče ni pričakoval, da bo tako lepo vreme, predvsem pa so bili organizatorji do nas zelo prijazni.«
Razpoznavni ste po dobri igri in sončnih očali. Edini ste, ki ste opremljeni z njimi?
»Mi smo preigrali že veliko odbojke na pesku in smo se očal navadili. Nekatere morda motijo, ampak je v njimi veliko bolje igrati. Ne samo, da te varujejo pred peskom, tudi ni tako zelo pomembno, na kateri strani igrišča si. Proti soncu je veliko lažje igrati. Vse to pa pomeni, da imaš pred nasprotniki prednost, pa ne zato, ker bi izgledali bolje, ampak se z njimi igra bolje. Osebno jih nosim tudi zato, ker imam težave z očmi, zelo sem občutljiv na pesek in hitro se mi vnamejo.«
Kako ste zadovoljni s trenerjem? Zelo vas spodbuja.
»Ja, z Možičem smo zelo zadovoljni. Prvo tekmo smo izgubili z ekipo OŠ Kanal z 1:2 (12, -13, -14). Res je, da nismo igrali maksimalno, ampak smo se zelo trudili, trener pa nas je bodril. Prepričal nas je, da ta poraz ni katastrofa.«
Pred teboj je odločitev, kam na srednjo šolo? Zagotovo boš kandidiral za športni oddelek na II. gimnaziji v Mariboru?
»Vpisal se bom na II. gimnazijo, a ne v športni oddelek. Tam je pouk precej lažji, ker je vse prirejeno športu. To pa me ne zanima, ker na koncu odloča matura. Najbolj pomembno bo, da se bom tam izkazal. To, kako bo v športu, pa ni tako pomembno. Ni vse samo odbojka, tudi v šoli je treba malo stisnit zobe.«
Dobro razmišljaš!
»Ja, malo pri tem pomaga starejši brat Urban, ki je tudi na II. gimnaziji in v splošnem oddelku. Povedal pa mi je še eno bistvo. Če si v športnem oddelku, poznaš samo dvajset vrstnikov, dijaki splošnih oddelkov pa se bolj družijo, tako da v bistvu spoznaš vseh osemdeset dijakov in dijakinj. Tako je veliko bolj sproščeno, predvsem pa - več ko spoznaš ljudi, bolj prav ti to pride v življenju.«

avtor: Niko Slana
foto: Niko Slana